rojen: 13. julija 1842 v Pruchnik, nadškofija Przemysl Poljska
umrl: 29. januarja 1912 v Miejsce Piastowe na Poljskem
božji služabnik 2. julij 1994, papež Janez Pavel II
blaženi: 19. junij 2005, papež Benedikt XVI

Bronislav Markiewicz se je rodil 13. julija 1842 v Pruchnikuv Galiciji (jugovzhodna Poljska) kot šesti od enajstih otrok. Družina je bila verna in je pripadala nižjemu plemstvu. Bronislav se je moral boriti proti lakoti, revščini in preganjanju, v šoli zaradi krščanskih vrednot, a jih je vedno znal premagati s svojo vero in se na koncu odločil za vstop v semenišče. V duhovnika je bil posvečen 15. septembra 1867. Intenzivno se je posvečal poučevanju katekizma in apostolata med ujetniki, rad pa je srečeval preproste in revne ljudi. Privlačili so ga fantje emigranti, ki so na vse načine doživljali revščino. Zato se je odločil za študij pedagogike, da bi jim lahko bolj pomagal pri odrešenju njihove duše. Božja previdnost ga je vodila do tega, da si je vneto želel vstopiti v kakšen verski inštitut, ki je bil namenjen mladinskemu varstvu.

Odšel je v Italijo, kjer ga je očarala don Boskova duhovnost, ki jo je že davno nosil v srcu, ne da bi vedel. Po oddaji in odobritvi prošnje je bil sprejet v salezijansko kongregacijo in leta 1887 je večno zaobljubil pri don Bosku. Leta 1892 se je kot salezijanec vrnil na Poljsko in kot župnik delal na Miejski (Galicija), kjer se je posvetil revni in zapuščeni poljski mladini.

Bronislav se je želel bolje odzvati na posebne zahteve slabih življenjskih razmer v Galiciji in v zvezi s tem je čutil potrebo po še bolj radikalnem življenju po don Boskovih načelih. Posvetoval se je s svojimi kolegi in ustanovil Društvo za blagost in delo. Devet let po njegovi smrti je Cerkev priznala družbo - tako moško kot žensko - in ustanovili sta se dve kongregaciji, zaupani pod zaščito svetega nadangela Mihaela. Njihovi člani so bili imenovani Michaelites. Tako kot don Bosco je tudi oče Bronislav spominjal svoje duhovne sinove, hčere in mlade, ki jih je srečal, poleg tega pa je spoštoval sv. Mihael kot zaščitnik v vsakdanjem boju proti zlu, pa tudi veliko spoštovanje do evharistije in Device Marije. Zedinjenje s križanim Kristusom in krepost krotkosti je zaznamovalo njegovo apostolsko delovanje v dobro bližnjega. Umrl je 29. januarja 1912 v Miejsce Piestowe.