rojen: 11. novembra 1910 v Martinju na Goričkem
umrl: 29. aprila 1999, Odranci

Župnija Odranci je ob sklepu Kozarjevega leta, ki je potekalo ob 100-letnici rojstva župnika Alojzija Kozarja, v župnijski cerkvi v Odrancih, 2. januarja 2011, murskosoboškemu škofu dr. Petru Štumpfu izročila prošnjo za začetek postopka za kanonizacijo župnika Alojzija Kozarja. Leta 2014 je bila v procesu kanonizacije Alojzija Kozarja imenovana postulatorka Klavdija Dominko.

Potem ko je škof dr. Peter Štumpf opravil potrebne korake, je leta 2015 s kongregacije za zadeve svetnikov prejel odlok, ki ga je prebral 8. decembra 2015 v stolnici v Murski Soboti. V odloku, ki ga je podpisal prefekt kongregacije Angelus kardinal Amato, piše, da »s strani Svetega sedeža nič ne nasprotuje, se pravi, da se lahko proces beatifikacije in kanonizacije božjega služabnika Alojzija Kozarja opravlja.« Novico so zbrani duhovniki in verniki sprejeli z navdušenim aplavzom.

Škof je nato imenoval teološka cenzorja, člane zgodovinske komisije in člane cerkvenega sodišča, ki so zadolženi za zbiranje pričevanj o Božjem služabniku.

Teološka cenzorja sta svoje delo končala v letu 2017.

Cerkveno sodišče je zaslišalo okrog dvajset prič. Zgodovinska komisija zbira dokumente in drugo gradivo, ki je vezano na svetniškega kandidata.

Molitev za beatifikacijo
Božjega služabnika
Alojzija Kozarja

Sveti troedini Bog, Oče, Sin in Sveti Duh,
hvala ti za duhovnika Alojzija Kozarja,
ki je z vso svojo ljubeznijo
gradil tvoje svetišče in vodil ljudi k tebi.

S pisano in govorjeno besedo, s svojo pokončno držo
je v ljudeh krepil neuničljivo upanje,
poživljal vero in vnemal ljubezen.

Zaupno je častil Marijo, ki je Vnebovzeta.
Naj pred vesoljno Cerkvijo doseže čast oltarja.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

OČE NAŠ, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

ZDRAVA MARIJA, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

SLAVA OČETU in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Dobri Bog, po priprošnji duhovnika Alojzija Kozarja nam (mi) podeli milost ...

Božji služabnik Alojzij Kozar je bil rojen 11. novembra 1910 v Martinju na Goričkem in krščen naslednji dan v župnijski cerkvi na Gorenjem Seniku. Po gimnaziji v Murski Soboti in na Ptuju, kjer je maturiral, je vstopil v mariborsko bogoslovje in bil leta 1936 posvečen v duhovnika. Novo mašo je daroval 26. julija 1936 pri cerkvi Sv. Ane v Boreči v župniji Gornji Petrovci. Deloval je kot kaplan v Trbovljah, v Hrastniku, v Brežicah, v Turnišču. Med drugo svetovno vojno je bil pregnan v Hosszúpereszteg in v Körmend na Madžarsko. Po vojni je nekaj mesecev deloval v Veliki Polani kot naslednik župnika Danijela Halasa, ki je tik pred koncem vojne umrl mučeniške smrti. 1. novembra 1945 je bil imenovan za ekspozita duhovnije Odranci, kjer je živel vse do svoje smrti 29. aprila 1999.

V Odrancih je po škofovem naročilu oblikoval novo župnijsko občestvo in si prizadeval za gradnjo župnijske cerkve. Skupaj z verniki je nastopil težak križev pot, ko je oblast z vsemi sredstvi ovirala gradnjo cerkve. Ni ga zlomil ne zapor, ne kazni, ovire, niti nesreča z osmimi smrtnimi žrtvami. Ostal je pokončen in zvest svojemu poslanstvu, zvest Cerkvi in Kristusu. Vodil je prizadevanja vernikov, da so si najprej postavili zasilno leseno cerkev, nato pa zidano cerkev, ki je bila zgrajena v letih 1964-67 po načrtih ing. arh. Janeza Valentinčiča. Naprosil je enega takrat najboljših slikarjev duhovnika Staneta Kregarja, ki je cerkev poslikal. Gradnjo cerkve je Božji služabnik Alojzij Kozar opisal v knjigi Neuničljivo upanje.

Zavzeto je opravljal službo župnika, poleg tega pa še različne službe v dekaniji, škofiji in v Cerkvi na Slovenskem. Ob svojem poklicnem delu se je ukvarjal s kulturno dejavnostjo. Vodil je pevske zbore, vzpodbujal cerkveno ljudsko petje, zbiral in zapisoval stare narodne pesmi. Širši javnosti je znan predvsem kot pisatelj. Napisal je deset knjig in okrog 220 krajših zapisov. Njegova literarna dela (povesti, romani, črtice, pesmi, dramska besedila, drugi zapisi) odsevajo njegovo lepo, čisto dušo in njegovo prizadevanje, da »ljudi dvigam, da jim vsaj nekoliko oplemenitim srce.«

Dolga leta je urejal Stopinje, zbornik Pomurskega pastoralnega področja. Urejal je tudi glasilo Poti k Bogu. Sodeloval je pri sestavljanju veroučnih učbenikov in pesmaric, prevajal je pesmi Avgusta Pavla iz madžarščine in jih izdal v knjigi Tako pojem psalme v naročju slepe doline. Iz nemščine je prevedel in deloma priredil knjigo Pisma staršem.

Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad, med njimi Trubarjevo plaketo za življenjsko delo, mednarodno nagrado za kratko prozo Serra International. Prejel je tudi odličje sv. Cirila in Metoda.

Božji služabnik Alojzij Kozar je bil »zavzet dušni pastir, odličen vzgojitelj, graditelj cerkva, pisatelj s srcem, glasbenik s posluhom,« kot piše na spomeniku pred župnijsko cerkvijo v Odrancih. Predvsem pa človek, ki je bil trdno naslonjen na Boga, zato je lahko v ljudeh krepil upanje, ki je neuničljivo.