47 let brez hrane

rojena: 19. julija 1835
umrla: 23. februarja 1896

Molitev k Magdaleni Gornik

Vsemogočni Bog, Oče luči,
od Tebe prihaja vsak dober dar.
Svojo služabnico Magdaleno Gornik
si obdaril s čudovitimi darovi

mističnih milosti in bogoljubnega življenja.
Usliši naše molitve in poveličaj jo,
da bo pred vesoljno Cerkvijo
prišteta k zveličnim.

Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu.

Dobri Bog, po priprošnji Magdalene Gornik,

mi podeli milost …*

Magdalena Gornik se je rodila v preprosti kmečki družini kot tretji od sedmih otrok. Sprva je bila povsem običajna deklica, ki je pomagala pri delu in se družila z vrstnicami. Bog pa je na poseben način posegel v njeno življenje spomladi leta 1847. Tedaj je na njivi zagledala neznano ženo, ki se ji je predstavila kot Jezusova mati in ji naročila, naj Jezusa ljubi. Pri prvem sv. obhajilu je začutila Jezusovo ljubezen. Močneje ko je čutila Jezusovo bližino, bolj slabotna je postajala telesno. Zbolela je tako močno, da je morala nekaj časa ostati v postelji. Nobeno zdravilo ji ni pomagalo. Čudežno je ozdravela avgusta 1848, ob drugem Marijinem prikazanju. Marija ji povedala, da bo ob trdni veri v Boga od njega prejela vse, tudi hrano za svoje življenje. Odtlej Magdalena do konca svojega življenja ni zaužila nobene telesne jedi; hranila se je s skrivnostno nebeško jedjo. Magdalena je imela vsak dan nenavadna doživetja (zamaknjenja, videnja, stigme, mistično obhajilo). 47 let je živela brez zemeljske hrane; pogosto je doživela zamaknjenja. Na svojem telesu je nosila znamenja Kristusovih ran – stigme. Med zamaknjenji je prejemala mistično obhajilo in skrivnostno jed, od katere je tudi živela. Ti zunanji darovi pa so se v njenem življenju prepletali z izrednim, mističnim trpljenjem, s katerim je zadoščevala za žalitve Božje ljubezni. Umrla je leta 1896 v sluhu svetosti. Njen grob iz leta v leto obiskuje vedno več ljudi.