Gostija v Kani se vrši, na mizah pa več vina ni,
a Jezus čudež brž stori, vso vodo v vino spremeni.
»Storite vse, kar reče vam,« naroča Mati tudi nam.
Bo Jezus delal čudeže, bo milosti dovolj za vse.
Je Danijel izpolnil vse, kar hoče Jezusa Srce,
zato se čudeži gode, najboljše vino – milost je.

Iz kraja v kraj je Jezus šel, počitka zase si ni vzel.
»Kraljestvo Božje je že tu, naj greh vam ne kali miru.«
Kraljestvo Božje tudi nam oznanja Cerkev dan na dan.
Poslušamo, sprejemamo, z življenjem ga oznanjamo.
Je Danijel slavil Boga, zavzeto vsem oznanjal ga.
Kraljestvo Božje je gradil, ljubezen pravo vsem delil.

Na Gori Jezus zažari, v podobi pravi zaživi.
Učencem vtisne se v zavest: Učitelj njihov Bog je zvest.
Na Gori nismo mi bili, a Oče tudi nam veli:
»Poslušajte vsi Jezusa, hodite z Njim gor do neba.«
Služabnik Božji Danijel v Srce je sveto gledat smel,
luč vere zvesto je krepil, mu Jezus je prijatelj bil.

Večerja zadnja se zgodi, že Jezus kruh v rokah drži.
»To moje pravo je telo, za vas se bo razlomilo.«
Ponavlja Jezus čudež ta, pri maši sebe v hrano da,
da močni, dobri bi bili, v nebesa k Njemu vsi prišli.
»Vzemite, jejte,« govoril in vernikom je Kruh delil,
služabnik Božji Danijel, dokler v nebesa ni odšel.

rojen: 24. junij 1908, Črenšovci
umrl: 16. marec 1945, Hotiza
19. 2. 2014 - Sklep škofijskega postopka
za beatifikacijo B. s. Danijela Halasa

Molitev za beatifikacijo
Božjega služabnika
Danijela Halasa

Vsemogočni Bog, po tvoji dobroti je bil duhovnik Danijel Halas zavzet voditelj tvojega ljudstva in junaški pričevalec vere do smrti. Daj, da bomo po njegovem zgledu rasli v živi veri, trdnem upanju in goreči ljubezni do tebe in bližnjega, posebej do duhovno in telesno ranjenih. Poveličaj ga pred vesoljno Cerkvijo, da ga bomo častili na oltarju. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

OČE NAŠ, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

ZDRAVA MARIJA, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

SLAVA OČETU in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Dobri Bog, po priprošnji Božjega služabnika
Danijela Halasa nam (mi) podeli milost ...

Božji služabnik Danijel Halas se je rodil 24. junija 1908, krščen pa je bil dan po rojstvu, 25. junija 1908, v črensovski župnijski cerkvi Povišanja sv. Križa. Po osnovni šoli v domačem kraju je gimnazijo najprej obiskoval v Murski Soboti, nato pa v Ljubljani, kjer je tudi maturiral. Vstopil je v mariborsko bogoslovje in leta 1933 ga je škof Ivan Jožef Tomažič (1876–1949) posvetil v duhovnika. Novo mašo je 16. julija 1933 daroval v domači župnijski cerkvi. Za pridigarja si je izbral upokojenega župnika Jožefa Klekla st. (1874–1948), urednika in izdajatelja katoliškega verskega tiska, narodnega buditelja in duhovnega voditelja prekmurskih Slovencev, ki je živel v Črensovcih in je bil dober znanec ter podpornik Halasove družine.
Po posvečenju je do novega leta deloval kot kaplan v Ljutomeru, nato pa ga je škof poslal v Lendavo. Tam je vodil Marijino družbo, spodbujal k češčenju Srca Jezusovega in nebeške matere Marije. Madžarskim vernikom je verski tisk priskrbel v maternem jeziku. Med počitnicami je odšel v Sombotel in se izpopolnjeval v znanju madžarskega jezika, da bi bolj uspešno oznanjal evangelij. Bil je zelo priljubljen duhovnik.
Leta 1939 je postal župnik župnije Velika Polana. Tam je nadaljeval zavzeto in uspešno pastoralno delo. Vodil je dekliško in fantovsko Marijino družbo, ki sta bili mladim v oporo pri ohranjanju vere. Skrbel je za verski tisk, pa tudi za kulturno življenje v župniji, saj je prirejal oz. pomagal pri uprizarjanju iger. Sodeloval je tudi pri verskem tisku. Krajši čas je nadomeščal urednika mesečnika Marijin list in tednika Novine. Tudi sam je pisal. Njegovi spisi so zbrani in natisnjeni v knjigi Pšenično zrno iz Polane.
Kmalu po njegovem prihodu v Veliko Polano se je začela druga svetovna vojna. Madžarska okupatorska oblast je Danijela Halasa oktobra 1941 aretirala pod obtožbo, da je podpiral komuniste. Njegova podpora je bila v tem, da komunistov, svojih faranov, ni hotel izdajati madžarskim oblastem. Obsodili so ga na leto in pol zapora. Bil je zaprt v Budimpešti. Z njim sta bila obsojena in zaprta še dva druga slovenska duhovnika in sicer Ivan Camplin in Mihael Jerič. Po devetih mesecih so Halasu prestajanje kazni začasno prekinili. Vrnil se je med vernike in zavzeto nadaljeval pastoralno delo.
V njegovi župniji je delovala tudi komunistična celica, ki jo je vodil pisatelj Miško Kranjec (1908–1983). Halas je mlade opozarjal, naj ne vstopajo v Društvo kmečkih fantov in deklet, ki so ga vodili domači komunisti. Tudi starše je s prižnice javno opozoril, naj otrokom ne dovolijo, da bi postali člani omenjenega društva, ker bo v tem primeru v nevarnosti njihova vera. V pridigah je pogostno opozarjal na nevarnost komunizma.
Halas je večkrat izjavil, da živi med dvema ognjema. Na eni strani so bili madžarski okupatorji, na drugi pa domači komunisti. Na partizanskem sestanku v Gomilicah v začetku leta 1945 je komunistični aktivist Martin Žalik predlagal likvidacijo župnika Halasa. Temu predlogu je večina prisotnih nasprotovala. Poveljnik partizanske čete Franček Majcen je povedal, da partizani likvidirajo samo izdajalce.
Župnikov brat Štefan, ki je živel v Ljubljani, ga je vabil, naj pride k njemu, kjer bo na varnem. Danijel Halas mu je v pismu 28. februarja 1945 odgovoril: »Nihče se ne misli izseljevati, ampak bomo tukaj počakali in narodu stali ob strani. Kar se ima zgoditi – naj se zgodi! V Boga popolnoma zaupam!«
Župnik Danijel Halas je 16. marca 1945 odšel na pastoralno pot v Lendavo. Škof ga je namreč imenoval za spovednika redovnic v Lendavi. Ko se je v poznih večernih urah vračal proti domu, so ga na Hotizi zaustavili uniformirani možje, ga odvedli do Mure in ustrelili. Njegovo telo so vrgli v Muro, prav tako kolo. Čez tri dni je Marija Kocet iz Kota pri Lendavi v vodi opazila truplo. Ko so ga dvignili iz vode, je v njem prepoznala župnika Halasa.
Pogreb je ob veliki udeležbi vernikov iz vse okolice potekal 21. marca 1945 v Veliki Polani. Na grob so položili veliko vencev. Enega je spletla tudi družina Žerdin iz Žižkov in na trak napisala Slava mučeniku. Verniki in duhovniki so bili že takrat prepričani, da je župnik Danijel Halas umrl mučeniške smrti.
Po padcu komunističnega režima so duhovniki lendavske dekanije na mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja naslovili pobudo, da bi se začel beatifikacijski postopek za župnika Halasa. To so naredili v prepričanju, da je Danijel Halas živel svetniško življenje in umrl kot mučenec. Škof Kramberger je 12. februarja 2000 s Kongregacije za zadeve svetnikov prejel dopis, da začetku postopka za Halasovo beatifikacijo nič ne nasprotuje. S prisego članov škofijske komisije 29. maja 2002 se je postopek za ugotovitev mučeništva Božjega služabnika Danijela Halasa tudi uradno začel.

Posebej je bil spoštovan kot goreč dušni pastir, katehet, širitelj češčenja Jezusovega srca in izreden častilec Matere Božje.
Med 228 slovenskimi pričevalci je bilo v Kočevskem Rogu 18. junija 2000 omenjeno tudi Halasovo ime.
29. maja 2002 se je s prisego članov škofijske komisije pred mariborskim škofom ordinarijem dr. Francem Krambergerjem uradno začel postopek za ugotovitev mučeništva Božjega služabnika Danijela Halasa.
19. februarja 2014 je bil končan škofijski postopek za beatifikacijo B. s. Danijela Halasa.