JEZUSOVO DAROVANJE v TEMPLJU - SVEČNICA

 

       

 

 
 

V katoliški Cerkvi 2. februarja praznujemo praznik Jezusovega darovanja v templju, ki ga obhajamo štirideset dni po božiču, praznik pa je dobil tudi ime svečnica, ker na ta dan po stari navadi po cerkvah blagoslavljamo sveče.

Svečnica se praznuje se 40 dni po rojstvu Jezusa. Svečnica je dan, ko sta mati Marija in sveti Jožef odnesla novorojenega sina v tempelj v Jeruzalemu in se zahvalila Bogu.

Ko jih je Simeon videl, je vedel, da je Jezus mesija, na katerega Izrael in svet čakata. Vzel je otroka v naročje, se zahvalil Bogu in naznanil, da bo otrok luč celotnemu svetu.

V spomin temu dogodku, se ob polnoči prižgejo sveče, kot simbol očiščenja.

Po judovski postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina, šrirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako očistiti.

Če je mati rodila sina je bila po porodu obredno nečista sedem dni, če je rodila hčer je bila obredno nečista štirinajst dni.

V tem času se ni smela družiti z nikomer, zlasti pa ni smela iti v svetišče.

Redovnice in redovniki pa praznujejo dan Bogu posvečenega življenja. To je dan zahvale, molitve za svetost, premišljevanja in medsebojnega srečanja.

Dan posvečenega življenja ima trojen namen:

hvaležnost za dar redovništva v posvečenem življenju, ki bogati in razveseljuje krščansko skupnost z mnogovrstnostjo svojih darov (karizem),
da bi celotno Božje ljudstvo bolj spoznalo in cenilo posvečeno življenje,
da bi skupaj slavili čudovita dela, ki jih je Gospod naredil v Bogu posvečenih osebah in da bi se še bolj živo zavedali, kako nenadomestljivo je njihovo poslanstvo v Cerkvi in v svetu.

Običaji

V ljudskih običajih in cerkvenem obredju so v uporabi različne sveče, od tiste največje velikonočne do manjših na oltarjih, od krstne, obhajilne do mrliške sveče doma, od tistih, ki jih prižigamo pred milostnimi podobami do sveč mrtvim v spomin. Vse so simbol našim prošnjam.

Blagoslovitev sveč za cerkveno obredje in sveč vernikov je na svečnico pred mašnim opravilom. Verniki prižgo sveče, duhovnik zmoli molitev blagoslova, pokropi sveče z blagoslovljeno vodo ter jih pokadi s kadilom.

Sveči, blagoslovljeni na svečnico, se pripisuje posebno moč, ljudje jo zato imajo doma spravljeno in vedno pri roki, da jo prižgejo pri umirajočem.

Nekateri prižgejo to svečo tudi ob hudi uri, da bi sveti plamen odgnal grozeče oblake, odvrnil strelo in točo, prižgejo jo tudi ob nevarnosti poplave.

   

 

 
 
   

 

 

POVEZAVE:
katoliska-cerkev.si
Vir: kapitelj.com